Na svetu je več kot 7 milijard ljudi, pripadamo različnim kulturam, govorimo najrazličnejše jezike, v številnih narečnih različicah, kar povzroča težave pri uspešnem komuniciranju. Življenja brez globalnih internetnih povezav in posledično hitrega širjenja informacij iz enega konca našega planeta na drugega si preprosto ne moremo več zamišljati.
Za uspešno medsebojno sporazumevanje pa ni dovolj samo določena mera znanja tujega jezika. Potrebujemo jezikovne strokovnjake – prevajalce, ki so izvedenci za medkulturno in večjezično sporazumevanje, že od nekdaj pa gradijo mostove med različnimi narodi in kulturami širom sveta.
Poklicni prevajalec se mora neprestano izobraževati
Zelo napačno je prepričanje, da je prevajalec lahko vsak, ki pozna ali uporablja tuj jezik ali več njih. Prevajalec mora biti strokovno usposobljen in imeti ustrezne kompetence. Golo obvladovanje več jezikov, poznavanje znanstvene, strokovne in pravne terminologije ni dovolj. Za kakovostno, profesionalno prevajanje sta teoretično in praktično znanje izrednega pomena.
Kompetenten prevajalec mora biti sposoben ustrezno prenesti osnovne ideje in sporočila med jeziki in kulturami. To pomeni, da mora imeti različne komunikacijske sposobnosti, medkulturno osveščenost, poznavanje računalniških prevajalskih orodij, poznati pa mora tudi vrsto terminoloških podatkovnih baz.
Prevajanje je poklic, ki se nenehno razvija, zato se mora poklicni prevajalec nenehno izobraževati, nadgrajevati svoje znanje, da ostane konkurenčen, strokoven in profesionalen.
Osebnostne lastnosti in kompetence dobrega prevajalca
Dober prevajalec je vešč dobrega besednega komuniciranja, je dvojezičen in dvokulturen, dinamičen in zna racionalno porabljati čas. Je družaben, prilagodljiv, fleksibilen, inovativen, iznajdljiv, izviren, sposoben kooperativnosti, kreativen, metodičen in ima občutek za detajle.
Kakovosten prevajalec zmore samomotiviranost in organiziranost, zna primerjati in povezati podatke, je prepričljiv, prilagodljiv, zmore proaktivnosti, je samostojen in hkrati timski igralec. Prav tako se dobro odreže pod pritiskom, točnost in upoštevanje rokov mu dajeta osnovno učinkovitost. Zna uporabljati različna orodja za svoje delo, usmerjen je k ciljem in rezultatom, vztrajen, odgovoren, zanesljivost pri izvedbi prevoda pa daje ljudem vedeti, da je zaupanja vreden.
Da bi prevajalec lahko kvalitetno tvoril ciljna besedila, t. j. takšna, ki naj bi bila funkcijsko ustrezna, mora imeti, enako kot drugi tvorci besedil, ustrezne profesionalne kompetence. Po teh kompetencah se razlikuje od npr. ljudi z dobrim znanjem tujih jezikov pa tudi od dobrih tvorcev besedil v ciljnem jeziku. Zaradi svojih profesionalnih kompetenc dober prevajalec ni zgolj prenašalec pomenov med jeziki, ampak posredovalec med različnimi kulturami in oblikovalec besedil.
Veščine prevajanja
Prevodi in prevajanje ter druge sorodne veščine se proučujejo z različnih zornih kotov in s pomočjo različnih metodoloških pristopov. V teh procesih se združujejo prijemi različnih smeri jezikoslovja, literarne vede in drugih disciplin. Za vedo, ki ima za svoje primarno raziskovalno področje prevajalsko problematiko, so v slovenščini uveljavljeni izrazi prevodoslovje, prevajalska véda in véda o prevajanju.
Sporočilna ustreznost prevoda je vrednostna kategorija, določljiva glede na to, ali in kako prevodi v ciljni kulturi izpolnjujejo svojo funkcijo in ciljnim bralcem posredujejo globalno sporočilo izvirnika. Sporočilno ustrezen prevod bi lahko definirali kot ciljno besedilo, ki ga prevajalec izdela na osnovi izhodiščnega besedila.
To pomeni, da mora prevajalec ciljnemu bralcu, ki ima vsaj načeloma drugačna kulturno pogojena znanja in potrebe kot izhodiščni bralec, na primeren način ponuditi določeno količino informacij, da bralec dojame bistvo sporočila.